Ko imamo majhnega otroka, marsikdaj ne vemo, kaj bi mu skuhali, katere jedi so primerne, kako ga hraniti, kadar je bolan, kdaj in kako mu postaviti meje pri prehranjevanju.
Pravilna prehrana otrok je zelo pomembna. Posledice napačnega prehranjevanja pa jih lahko spremljajo vse življenje.
Vsi dobro vemo, da so lahko otroci zelo izbirčni jedci, zato je njihovo prehranjevanje za nekatere starše precej naporno. Otrokom se ne sme preveč popuščati. Pri otroku se pogosto pojavijo obdobja, ko ta jasno pokaže, da mu določena jed ni všeč.
Ponuditi morajo raznovrstno in zdravo prehrano, da se bo lahko njihov otrok razvil v zdravega človeka.
Starši pri prehrani otrok delamo veliko napak, ki se jih niti ne zavedamo:
– Otroci radi z veseljem pomagajo v kuhinji. Pustimo jim lahko tudi izbiro jedilnika za vso družino, tako da so otroci glavni kuharski mojstri, mi pa njihov pomočnik. Takšna zamenjava vlog v kuhinji, je super izkušnja za življenje. Nikakor pa ne otrok pošiljati iz kuhinje. Otroku naredite kuhinjo prijazno ter otroka vključite v proces kuhanja.
– Otroka nikoli ne silite s hrano. V ozadju takšnega ravnanja se skrivajo različne motnje, ki jih kasneje pripišemo različnim vzrokom: občutek osamljenosti, zanemarjenosti, užaljenosti, sovražnosti. Otrok največkrat odklanja hrano zato, ker so starši nervozni in nepotrpežljivi. Hranjenje lahko postane otrokovo orožje, s katerim vzbuja pozornost, izraža jezo in stres. Večina otrok novo hrano poizkuša z očmi, zato mora hrana delovati slastno in zanimivo. Če ne bo hotel jesti, ga ne naderite, niti mu ne ponujajte nagrade. Nedotaknjen krožnik odnesite z mize in ne ponudite nadomestnega obroka. Če bo otrok lačen od lakote ne bo umrl, ampak bo jedel pri naslednjem obroku. Zgledi in navade so pomembno sredstvo za oblikovanje zdravega odnosa otrok do hrane.
– Čeprav pazimo, da otrok ne postane pretirano samovoljen, mu moramo dovoliti, da si količino in različnost hrane izbira sam. Pri tem bodimo pozorni, da ne bo odklanjal bistvenih živil, ki so pomembni za otroški razvoj. Biti moramo domiselni pri pripravi in potrpežljivi pri hranjenju, da bo takih živil zaužil vsaj malo in postopoma. Tudi pretirana skrb staršev, ko otrok zaužije manj hrane kot mislimo odrasli, da bi jo moral, je včasih nepotrebna. Prijazne besede kot so: izvoli, hvala, prosim, pa zgled, in primerna spodbuda, sveža hrana, so garancije, da bo otrok jedel.
– Hrana ne sme biti nikakor sredstvo za nagrajevanje ali kaznovanje. Hrana spada med temeljne otrokove življenjske pravice. Če napodimo otroka spat brez večerje, to ni kazen! Takšno kazen bo otrok razumel kot grožnjo k njegovemu življenju.
– Pri jedi ne smemo vzbujati tekmovalnega vzdušja med otroki (npr: Kdo bo prvi pojedel?).
– Danes vedno več otrok odklanja zelenjavo, kljub temu da je pomemben del prehrane. Težava v zavračanju zelenjave je ta, da otroka preveč silimo z določeno hrano, pri čemer sami ustvarimo odklonilno vedenje pri otroku. Zato je pomemben vidik, da otroka ne silimo z hrano in da pazimo, kako se za mizo obnašamo. Če otroci zavračajo zelenjavo, jo otroku ponudimo v takšni obliki, da bo zanj zanimiva. Izrežemo, oblikujemo zelenjavo v različne oblike, ki so otroku prijazne in ga bodo pritegnile. Če ne mara zelenjave, mu jo vseeno pripravljamo in mu jo ponudimo, sam pa se naj odloči ali jo bo jedel ali ne.
– Starši smo zgled otrokom. Otroci vedno opazujejo svoje starše in jih posnemajo. Če bodo videli, da njihova mama je solato, je velika možnost, da jo bodo tudi sami poskusili. Starši se morajo pred otroki odpovedati nezdravi hrani. Uživati je potrebno uravnoteženo prehrano, ki vsebuje vse hranljive snovi. Odraslim otrokom dajemo pogosto slab zgled pri jedi – mnogo ne zajtrkujejo, mnogi jedo prehitro, jedo prevelike količine hrane, se pritožujejo nad pripravo hrane. Otroke pa je potrebno čim bolj navajati, da pijejo vodo in nesladkane čaje večkrat dnevno.
– Otroci izbirajo v veliki večini nezdrava živila, uživajo premalo zelenjave in rib, prepogosto posegajo po sladkih in slanih prigrizkih ter sladkih pijačah. Starši ponavadi sladka živila skrijejo na višje police. Vendar pa je resnica ta in priznajmo si, da bolj ko so stvari prepovedane, bolj si jih želimo. Raje kupimo sladko nežveplano oziroma nekonzervirano suho sadje, saj se bomo sicer neizogibno počutili krive, ker delamo otroku in njegovemu zdravju škodo. Že majhne otroke vzamemo zraven na tržnico, doma na njivo in jih opozorimo na očitne razlike med naravno pridelanimi sadeži in zelenjavo ter umetno vzgajanimi.
– Pri jedi ne smemo govoriti o temah, ki otroke vznemirjajo. Otroci naj jedo v sproščenem, pomirjajočem vzdušju. Hranjenje ni primeren čas za prerekanje in prepire.
– Starši pogosto obupajo, da njihov otrok nečesa ne bo nikoli jedel. Čeprav otrok določenih jedi v določenem času ne mara, se lahko njegovi občutki, želje spremenijo, zato starši ne smejo prehitro obupati. Starši naj pripravljajo raznovrstno prehrano, četudi jo otrok noče poskusiti. Otrokov okus se spreminja.
Navajanje otroka na zdravo prehrano že v zgodnjem otroštvu, je zanj najboljša popotnica, ki mu jo lahko starši dajete za življenje.
