Polnovredna, uravnotežena prehrana v daljšem obdobju pred spočetjem zagotavlja večjo možnost zanositve.
Nezdravi obroki, alkohol, kajenje in stres močno zmanjšujejo plodnost.
Folna kislina učinkovito odpravlja nepravilnosti v razvoju hrbtenične cevi pri zarodku.
Razvoj otroka se začne že v maternici in je odvisen izključno od materinega telesa in njene prehrane.
Novo življenje je treba ustvariti, zgraditi, zato je najpomembnejša naloga zadostiti potrebam novega organizma po gradnikih.
Poporodni stres in celo poporodna depresija vodita v izgubo občutka za lakoto. Brez hrane pa se mleko ne more tvoriti.
Ostrim začimbam se med dojenjem ni treba izogibati,saj se z njimi otrok seznanja z raznolikimi okusi hrane.
Dojenje je najboljša shujševalna dieta. Morda ne najhitrejša, vendar zagotovo zanesljiva.
Materino mleko je najkakovostnejša hrana za novorojenčka in prav nobena mlečna formula ga ne more v vsej polnosti nadomestiti.
Kompleksnih ogljikovih hidratov naj bi bilo v prehrani doječe matere več, kar okoli 55 odstotkov, saj vplivajo na umirjenost mame in posledično na večjo proizvodnjo mleka.
Materino mleko je tekočina, zato je treba veliko piti. Najbolje kar kozarec vode med dojenjem ali takoj po njemu.
Folna kislina je pomembna pred spočetjem in v prvih mesecih nosečnosti, pa tudi med dojenjem. S kuhanjem se folna kislina skoraj vsa uniči, zato je temno zeleno listnato solato bolje uživati surovo.
Sardele vsebujejo veliko vitamina B12, ki preprečuje slabokrvnost.
Po statistiki je znanih kar 20 tisoč različnih alergenih snovi in tako skoraj ni hrane , ki ne bi povzročila alergij.
Vzrok za alergijsko reakcijo dojenčka pri dojenju je po navadi navzočnost nepopolno razgrajenih beljakovin zaužite hrane matere.
Otroku na začetku ponudimo okuse zelenjave, ki jo gojimo pri nas.
Beljakovin iz kravjega mleka otrok do enega leta ne more popolnoma razgraditi in zato lahko te izzovejo alergijski odziv telesa.
Otrok je tisto hrano, ki mu je znana, s katero se je že srečal in jo je že večkrat videl.
V drugem in tretjem letu se po navadi pojavita izbirčnost in neješčnost, ki pogosto trajata do vstopa v šolo ali celo dlje.
Količine, ki jih je otrok sposoben pojesti, so majhne, zato so strokovnjaki mnenja, da je dovolj, če v obdobju neješčnosti poje pri enem obroku toliko žlic jedi, kot šteje let.
Na prehrano šolarja moramo biti še posebej pozorni, če želimo, da bo v šoli uspešen, poln energije in želje po novem znanju.
Zajtrk je najpomembnejši obrok dneva, saj dvigne raven sladkorja v krvi in dopolni zaloge pomembnih hranil, ki so se izčrpale med nočnim počitkom in obnovo telesa.
Na povečanje teka je mogoče vplivati tudi z izbiro hrane. Jedi naj bodo pripravljene izvirno, izbirajmo pestra in raznolika živila.
Vključite otoka v nakupovanje, izbiranje hrane, vrtnarjenje in tudi v kuho.
Le redki otroci so dobri jedci, pravi gurmani, ki uživajo v raznovrstni in pestri hrani ter preizkušajo nove okuse.
Od otrokove prehrane so odvisni njegovo razpoloženje, delo in utrujenost.
Krivce za vse večje število otrok s čezmerno telesno težo lahko poiščemo v prehranjevalnih navadah družine.
Otroci naj uživajo ribe, saj koristne snovi v ribah vplivajo tudi na inteligenco.
Številnim otrokom z znaki hiperaktivnosti primanjkuje tudi minerala cinka, ki preprečuje prehod skozi krvno – možgansko pregrado.
Največ kalcija dobimo z mlekom in mlečnimi izdelki, nekaj pa tudi z zelenjavo in ribami.
Poletno sadje vsebuje veliko vode, zato ga otrokom ponudimo v različnih oblikah čim večkrat na dan.